Gobarjenje je pomemben del slovenske kulture do te mere, da je med narodovimi najljubšimi zabavami. In znanje o gobah, pridobljeno skozi generacije, se še naprej širi z odkrivanjem novih vrst in načinov uporabe gob.

Nabiranje gob, ki sega v čas poselitve slovenskih ozemelj s starimi Slovani, ostaja močno zasidrano v Sloveniji, pa tudi na Slovaškem, Češkem, Poljskem in v Italiji, manj pa na jugu Balkana, pravi mikolog in gobar Bojan Arzenšek. .

V preteklosti so bili gozdovi večinoma dobrodošli revežem, ki so gobe nabirali za vsakodnevno prehrano, pozneje pa sta ljudi k njim vse bolj vlekla radovednost in želja po raziskovanju – in uživanju – gob.

V Sloveniji, ki je znana po gozdovih, je pravi gobarski raj severozahodna Gorenjska, predvsem planote Pokljuka in Jelovica, strmo hribovje ob reki Sori in Karavanke. Nekaj ​​let je okolica Ljubljane bogata tudi z gobami, pravi Arzenšek.

V Sloveniji je znanih več kot 5,000 vrst gliv, od tega jih je 111 ogroženih in 41 zavarovanih. Vsako leto odkrijejo okoli 50 novih vrst. »Nikoli ne veš, za katerim grmom najdeš posebno gobo,« je dejal Arzenšek.

»To niso samo gobe, ki jih daš v lonec, kot so jurčki, lisičke ali sončniki, ampak tudi tiste, ki v nas, ljubiteljskih mikologih, izvabijo raziskovalca,« je dodal.

Nekatere gobe uporabljajo v ljudski medicini, pravi Arzenšek. Imajo antibakterijske, protivirusne in protitumorske lastnosti ter lahko okrepijo živčni in imunski sistem.

Za celoten članek kliknite tukaj